Strani

nedelja, 06. januar 2013

Še ena zgodba o delu na črno

PREDGOVOR

Zgodba izped dveh let se je srečno končala v dobro države in Janeza. Ukininjeno je obvezno članstvo tako v Gospodarski kot v Obrtni zbornici.
Gremo na novo zgodbo. Upam, da bo ta rešena prej kot v dveh letih. Naj zmaga zdrava pamet in zdrava konkurenčnost!

ZAKAJ MORA MARIJA DELATI NA ČRNO?

Marija je izobraženo dekle, zaposleno v javni upravi. Ima pogodbo za nedoločen čas. Srečna in zadovoljna je. Poroči se in rodi se jima otrok. V svoji vlogi matere neizmerno uživa in spoznava svoje potenciale, poje, pleše, se igra, ustvarja. Vpiše otroka v javni vrtec.

Odgovor z vrca jo pretrese, je ne več kot na 1000 mestu. Začne pogledovati za zasebnimi varstvi. Nekaj si jih ogleda.
Porodniška se izteka, zato obišče svoje sodelavce. Šef jo tedaj neformalno obvesti, da bo tehnološki višek in naj računa, da bo brez zaposlitve. Ker ni pestimistične narave, se potolaži, da ji ne bo treba otroka voziti v varstvo.
Med tem, ko je na zavodu za zaposlovanje in išče novo zaposlitev a je niti na eno od več sto prošenj, ki jih je napisala, ne povabijo na razgovor, razmišlja:
Kam z otrokom, ko dobim zaposlitev? 
Premisli in si odogovri na vprašanje, ali bi ostala še naprej z otrokom in ga varovala in ponudila svoje usluge še drugim otrokom, ki so ostali pred vrati vrtca? Seveda, z veseljem bi to delala.
Na spletnem portali e-vem pregleda pogoje in standardno klasifikacijo dejavnosti. Registrira se za dnevno varovanje otrok, ki nima nobenih pogoje. Vse je vredu. Z ajpesa dobi potrdilo, da je registrirana za varovanje otrok.
Doma nima prostora, zato najame prostor, z moževo pomočjo ga opremi. Je lično opremljen. poskrbi za požarno varnost, za varstvo pri delu, opravi tečaj varstva pri delu, da izdelati varstvo pri delu z oceno tveganja, poskrbi za prehrano, za ločevanje odpadkov....
 Dobi prvo prijavo. Starši in otroci so z njenim delom zelo zadovoljni. Izdaja račune, plačuje računovodjo.
Nekega dne jo obišče šolska inšpekcija. Ta ji pove, da tega dela ne more opravljati, ker nima ustrezne izobrazbe.
Nikjer ni bilo navedeno, da mora imeti šolo za vzgojitelje!!! 
Sedaj pa je obupana. veliko denarja je vložila v to varovanje in ga ne more opravljati.
Kaj bo Marija storila? Kaj sedaj razmišlja? Le kaj?

Sprašujem pa se, kaj ima država od tega? Zakaj ne spodbuja osebne iniciative? Če ni mesta v javnih vrcih, ker baje ni denarja, naj vsaj zasebnikom pomaga z nasveti in svetovanji ne pa s kaznovalno politiko. Ljudje so nezadovoljni z državo, zato se sliši GOTOF SI!.
Vse večje nezadovoljstvo ljudi se bo samo stopnjevalo, dokler bo država ljudem zategovala vrat.
Naj že enkrat zaupa ljudem. Večina ljudi bi radi dobro in pošteno delali, v dobro naše skupne države.
Veliko majhnih zadovoljnih ljudi pomeni mir tudi pri velikih. Naloga velikih je, da poskrbijo, da so mali zadovoljni. Delali bodo bolje.

torek, 22. november 2011

Kje si Primož Trubar?

sior.si


Kje si Primož Trubar?
                      LUBI SLOVENCI
S tem je Primož Trubar nagovarjal svoje poslušalce in bralce v knjigah. Svoje življenje je posvetil ljubezni do slovenskega naroda. Učil in spodbujal je sočutje do bližnjega, tovarištvo in solidarnost. Nagovarjal ljudi, da imajo dovolj moči in volje, da postanejo narod enkovreden drugim. 
Bila je doba razsvetljenstva, protenstantizma, čas reformacije v skorumpirani tedanji Cerkvi. 
Bliža se čas volitev. Kaj in koga bo vsak izmed nas volil je osebna odločitev vsakega posameznika. Dobro je, da imamo možnost izbire. A kaj izbrati, če imam na razpolago le gnilo sadje? Izberem najmaj gnilega ali oddidem in ostanem brez sadja.
 Lahko ostanem brez vlade?
Volitve se mi zdijo odgovorno dejanje slehernega izmed nas. Slovenija je danes  tu kjer je in za to smo odgovorni vsi. Nesmiselno je kazati s prstom ta vlada je kriva, ta minister tega in tega ni naredil ...
Ali sta  lahko Janša in Pahor dežurna krivca za sedanji položaj Slovenije? Morda sta morda ne, ampak moja krivda je zagotovo ta, da sem bila tiho in se le v ozkem krogu ljudi jezila nad »nesposobno« vlado. Državo ne delamo od zgoraj navzdol, temveč od spodaj, od ljudi. Naj bo to vodilo bodoče vlade. Naj sliši zakaj  veliko ljudi dela na črno. Naj vpraša ljudi zakaj tako delajo.  Ali politiki mislijo, da narod  hoče goljufati državo?  Večina jih dela tako, ker drugače ne morejo, ker so v hudi stiski. Radi bi delali a birokratske ovire so preštevilne in nekje na koncu poti se »Janez« odloči, da bo delal na črno, da ima vsaj za nujne potrebe.
Zakaj je vse več  kmetij zapuščenih? Zakaj Slovenci opuščajo delo na kmetiji? Zakaj? Kje so razlogi za odhajanje s kmetij in opuščanje pridelave nekaterih kulturnih rastlin?  Zakaj v trgovini ne motem več kupiti slovenskega česna? Zakaj ne morem kupiti pridelkov slovenske zemlje? Zakaj smo postopno opustili veliko večino prehrambene in predelovalne industrije?  Osiromašili smo slovensko industrijo. Je bilo to res potrebno? Ni bilo mogoče iti po drugi poti? Aja, kam pa? Imamo cilj? Kaj si v resnici želimo?

Valentin Vodnik je že pred dobrimi 200 leti napisal v pesmi Dramilo:
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava
in pridnim nje lega najprava
Polje, vinograd,
gora, morje,
ruda, kupčija
tebe rede.

- Skrbnemu odnosu Slovencev  do zemlje gre zahvala, da to še drži.
Samo lega Slovenije je lahko garancija za uspešno deželo.
Imamo polja, vinograde, gore, morje, kraške jame, pašnike, številne naravne lepote ....
Za uk si prebrisane glave
pa čedne in trdne postave.
Išče te sreča.
um ti je dan,
našel  jo boš, ak
nisi zaspan.

Kdo in kakšni smo Slovenci?
Smo se v teh 200 letih spremenili?


Kaj si želim?
 Želim živeti  v državi v kateri sem varna in se sliši tudi moj glas. Želim živeti v državi, v kateri bi svoje delo opravljala s srcem in bila zanj primerno plačana, da bi lahko poravnala vse položnice in bi mi ostalo še za hrano in oblačila.
Sem za to pohlepna?
Zakaj nekateri potrebujejo milijone in jih še grabijo k sebi? Bodo ob koncu svoje življenske poti odnesli kaj s seboj na drugi svet?   
Ko se boste odločali, koga voliti, bodite skrbi in odgovorni.  Nemci so pred drugo svetovno vojno tudi izvolili Hitlerja. Kam jih je njihova odločitev pripeljala nas vse  uči zgodovina. Vsi samodržci so nekje začeli in si pridobili zagrizene pristaše, ki so žrtvovali svoja življenja za svojega vodjo. Italijani so izvolili Berlusconija. Zakaj že? Morda zaradi gore denarja, ki ga ima.
Ne segajte  po oddaljenih zvezdah, ki se vam zdijo privlačne od daleč.  Ko pridete  bliže, pa spoznate, kako strupene so.

Vso srečo Slovenci. Svojo usodo krojimo sami!
Le ena volilka.

Tanja Sambolec

nedelja, 26. september 2010

Naj živi debelost!





Ste letos že nabirali gobe, obirali sadje? Kaj pa kostanj? 
Četudi ne delate tega, greste pa v trgovino ali tržnico po sadje, morda še kostanj. Hodite po ljubljanjski tržnici in opazujete sadje, ki ga skrbno nastavijo kupčevim očem. Debele hruške, take še z rdečkasto lupino, debele breskve, debele nektarine....
No, če pa nabirate jurčke, ste med tistimi, ki  sanjamo o velikem jurčku. Takem kilskem. Morda takega kot je našel B. Ambrožič z Ljubnega, ki je svojo najdbo objavil  http://bojanambrozic.spaces.live.com/blog
  Meritve so pokazale da tehta neverjetnih 820 gramov. Premer klobuka meri 24 cm, vred z betom pa meri v dolžino (oz. v višino) 30 cm.
Bravo Bojan!


Da smo debeluške zelo cenjene, je tudi cena umetnine britanskega slikarja Luciana Freuda,  ki je na dražbi postavila nov svetovni rekord. Postala je najdražja umetnina še živečega umetnika. Zanjo so plačali 33 milijonov dolarjev.

Lucien Freud: Benefits Supervisor Sleepinghttp://www.rtvslo.si/kultura/drugo/33-milijonov-dolarjev-za-debelusko/155170

Lucian Freud je  vnuk znamenitega psihoanalitika Sigmunda Freuda.

Danes zjutraj sva s Štefanom odšla v gozd. Rekla sva, da greva samo pogledati kako je s kostanji. A ko sva prispela, sva se navdušeno začela priklanjati in pobirati srednje velike kostanje. Ko sva zagledala zares velike in debele kostanje, naju vsi manjši niso več zanimali.
torej sem se klanjala samo še debelim. Kostanjem seveda. 

četrtek, 23. september 2010

Pogled Slovenskega Janeza na delo na črno

Članstvo, članarina, biti član, postati član, biti ponosen član, biti aktiven član...... 

V ustavi Republike Slovenije piše, da ima vsak človek pravico svobodno odločati o  svojem sodelovanju in članstvu v organizacijah in združenjih. 
Slovenski Janez je morda brezposeln, na robu revščine, morda bi želel samo izboljšati svoj družinski proračun. 
Ima voljo do dela in znanje. Slovenski Janez je pošten. Delal bo po pravilih in predpisih. Plačeval davke.
Pozanima se, kako naj odpre obrt. Zadovoljen je, ker je država naredila zelo prijazen, enostaven postopek za registracijo podjetja.  Registrira svojo dejavnost,  na davkariji se pozanima, kolikšni so obvezni prispevki in akontacija dohodnine. 
Gre domov in čaka na prve stranke. Namesto prvih strank pridejo položnice o plačilu obveznega članstva v obrtni zbornici,  nato še za članstvo v območni enoti obrtne zbornice,  pa še v trgovski zbornici... Seveda, si misli Janez, bi bil rad član zdruenja, ki mi prinaša tudi koristi, a ker je na začetku poslovanja in prihodkov še ni ima namesto vsaj nekaj prihodka le velike izdatke. Še predno je izdal prvi račun mora plačati obvezno članstvo. 
Seveda je popolnoma razumljivo, da je Janeza to tako razjezilo, da zapre obrt in DELA NA ČRNO.